Državni strateški prostorski načrt (DSPN)

Z DSPN se na podlagi razvojnih potreb države in ob upoštevanju javnega interesa na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja (v nadaljnjem besedilu: varstvene zahteve) določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja države ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev državnega in lokalnega pomena. Določi se zasnovo prostorskih ureditev državnega pomena tako, da se razvojne potrebe, ki izhajajo iz razvojnih dokumentov države, uskladijo z varstvenimi zahtevami. V DSPN se določi časovni načrt njegovega izvajanja, določijo se tudi usmeritve za načrtovanje poselitve ter načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.

Državni prostorski načrt (DPN)

se pripravlja za več prostorskih ureditev državnega pomena na določenem območju in sicer tako natančno, da je mogoče na njegovi osnovi pripraviti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. DPN je prostorski akt, s katerim se na podlagi prikaza stanja prostora in državnega strateškega prostorskega načrta za določeno območje načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena ter zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj gospodarstva, družbenih dejavnosti in gospodarske javne infrastrukture. Območja državnih prostorskih načrtov se praviloma prekrivajo z območji razvojne regije skladno z zakonom, ki ureja regionalni razvoj. Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo tudi prostorske ureditve, ki so skladno s predpisi potrebne zaradi sanacije posledic naravnih ali drugih nesreč. Državni prostorski načrt je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov. V državnem prostorskem načrtu se lahko določi tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

Občinski strateški prostorski akt (OSPN)

je občinski strateški prostorski načrt, ki določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in razvoj v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture. OSPN praviloma pripravlja in sprejme kot del oziroma obvezna sestavina občinskega prostorskega načrta, lahko pa se pripravlja in sprejme tudi kot samostojni prostorski akt, v kolikor se posamezna občina tako odloči. V občinskem prostorskem načrtu se določijo območja naselij, območja razpršene poselitve, območja namenske rabe zemljišč, prostorski izvedbeni pogoji ter prikažejo vplivi in povezave s sosednjimi območji.

Občinski prostorski načrt (OPN)

je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, raba prostora, pogoji umeščanja objektov v prostor ter načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena. Občinski prostorski načrt je na območjih, na katerih ni predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. OPN se pripravlja za načrtovanje prostorskih ureditevlokalnega pomena. Pripravlja in sprejema se kot enovit dokument je hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt. Na območjih, kjer ni predvidena priprava podrobnih prostorskih načrtov, je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Občinski prostorski načrt ima naslednje obvezne sestavine: strateški del, urbanistični načrt, namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje.

Urbanistični načrt (UN)

je nova sestavina občinskega prostorskega načrta, ki se pripravlja za vsa naselja v občini, kjer je predviden prostorski razvoj ali celovita prenova. Vsebina urbanističnega načrta se prilagaja velikosti in prostorskim značilnostim naselja. Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje razvoja naselja in njegovega delovanja in se izdela za tista naselja, za katera je predviden razvoj in celovita prenova ali za katera je tako opredeljeno v strateškem delu občinskega prostorskega načrta, pri čemer je obseg vsebine odvisen od velikosti in tipa naselja. Z urbanističnim načrtom se določi območje naselja in z naseljem funkcionalno povezan odprti prostor.


Urbanistični načrt določa:

  • naselbinska jedra, 
  • območja prenove naselja, 
  • območja za katera je potrebno pridobiti urbanistično arhitekturne rešitve na podlagi javnega natečaja, 
  • območja razpršene gradnje, ki jih je zaradi učinkovite in gospodarne rabe prostora smotrno zaokrožiti v funkcionalno povezane prostorske enote in sanirati.
  • območja za razvoj in širitev naselja, 
  • območja varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, 
  • javne površine, 
  • prometno ureditev vključno s površinami za mirujoči promet,
  • zelene površine naselja, 
  • intervencijske površine in varnostne pasove za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
  • gospodarsko javno infrastrukturo.


Z urbanističnim načrtom se določi tudi temeljne strukture naselja ter njihovo medsebojno povezanost in odvisnost, zlasti značilne tlorisne in višinske gabarite, prostorske dominante, gradbene linije, gradbene meje ter ulične preseke naselja. Z urbanističnim načrtom se za območja prostorskih ureditev ob javnih površinah, prostorskih ureditev z javnim programom, kompleksnih prostorskih ureditev, prostorskih ureditev v vplivnem območju prostorskih dominant ali prostorskih ureditev, ki so same prostorske dominante, urbanistično-arhitekturne rešitve pridobijo z javnim natečajem.

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)

se  izdela za prostorske ureditve, ki so potrebne za izvajanje lokalnih javnih služb, za prostorske ureditve na območjih, ki se kompleksno urejajo in na katerih se načrtuje več med seboj povezanih posegov v prostor (industrijske cone, stanovanjske soseske, območja za šport in rekreacijo, ipd.), za prostorske ureditve, s katerimi se širi naselje, za prostorske ureditve, ki so potrebne za prenovo degradiranega urbanega območja in za prostorske ureditve, ki so potrebne za sanacijo degradiranih urbanih in naravnih območij.

Z OPN se podrobneje določi: območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, območja, za katera se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in gospodarsko javno infrastrukturo vključno s pogoji glede priključevanja objektov nanjo. V občinskem podrobnem prostorskem načrtu se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se lahko določi tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter niso v nasprotju z javno koristjo.

Regionalni prostorski načrt

pripravijo občine, ki so skupaj pripravile regionalni razvojni program, ki zahteva načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin ali imajo vpliv na območje več občin. Regionalni prostorski načrt določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje prostorskih ureditev tako natančno, da je na njegovi podlagi mogoče pripraviti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

Program opremljanja stavbnih zemljišč (POSZ)

Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja.  S programom opremljanja se določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne infrastrukture, preračun stroškov na enoto mere in morebitna podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta. Program opremljanja se lahko sprejme kot sestavni del odloka, s katerim se sprejme prostorski akt občine, kot spremembe in dopolnitve takega odloka, ali s posebnim odlokom o programu opremljanja, ki mora biti skladen s prostorskim aktom občine.

Prostorski informacijski sistemi (PIS) ter baze podatkov

Izdelujemo:

  • vzpostavitev sistema dolgoročnega spremljanja stanja na področju urejanja prostora na državni in lokalni ravni;
  • ureditev kartografskega dela sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin veljavnih planskih aktov za območje občine;
  • evidenca območij prostorskih izvedbenih aktov za območje občine;
  • izdelava preglednih slojev dejanske rabe zemljišč v ureditvenem območju naselij;
  • evidenca nezazidanih zemljišč in zazidljivost nezazidanih zemljišč (ENZ).

Prikaz stanja prostora

je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov. Pripravi se na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema ter drugih podatkov in vsebuje zlasti: prikaz dejanskega stanja v prostoru, ki vključuje prikaz stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, prikaz varstvenih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih in drugih območij, na katerih je na podlagi zakona s pravnimi akti vzpostavljen poseben pravni režim, prikaz s prostorskimi akti določenih območij namenske rabe.

Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja

Za vas vodimo celoten inženiring pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo vseh vrst objektov:

  • A - urbanistična dokumentacija: pridobitev lokacijske informacije, pridobitev projektnih pogojev in soglasij, izdelava O- mape;
  • B - PGD ( projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja);
  • C - pridobivanje gradbenih dovoljenj;
  • D - predlog parcelacije zemljišč.